GLASBA (sonetni venec)

Samuel Piščanc
NSŠ sv. Cirila in Metoda Trst, Katinarska podružnica, 2. r

V navidzeno nekamnitem skalovju,
stojé navidezno brezdušne packe na črtovju
a te vrednosti po notnem črtovju,
po tem stopničastem skalovju …

Tudi če skladba je mirna in lena,
je to zaporedje oblika sena,
budilke, veselja, žalosti, taktnic in izražanja
duše, srca, ljubezni, sebe ena olajšanja …

Če prava oseba igra skladbo,
bo ta dala sodbo žé,
kakšno srcé igralca jé …

Glasba je zapisana s packami na črtovju,
v navidezno ravnem valovju,
v navidezno nekamnitem skalovju.

*

V navidezno nekamnitem skalovju,
v tem notnem vetrovju,
ki note prisili plavati po črtovju,
po nevidnem in ravnem valovju.

Po navidezno črno-belih packah in umazaniji,
te note spremljajo v harmonjii,
po črnih črtah in vratovih ter trebuhih,
so s taktnicami omejeni stavki, ne le stih.

A kdo ima srce za brati note,
vidi to valovje, prelepe krasote,
gledane iz čolna, gledati glasbo,…

To prelepo risbo,
ki jo vidiš v črtovju, kjer tam v črtovju,
stojé note, pavze in zveni po valoju.

*

Stojé note, pavze in zveni po valovju,
v tem navidezno brezdušnem skalovju,
kjer v resnici je ritem srcé,
kjer v resnici je prelepo prav vsé.

Skozi solze izpusti žalost ter grde trenutke,
skozi solze spljune iz srcá oklep,
pa še duše spreminja kakor lutke,
jih odpira in dokazuje, da je v resnici svet prelep.

Odpira upanja obupanim,
podaja veselje žalostnim,
in vzbuja zaupanje nezaupljivim.

Odpirajo žalost in srcé, glasba in note,
in potolažijo prav vsé, od svoje dobrote,
ki izražajo dušo igralca.

*

Ki skačejo, zdeče se nesmisélno,
čeprav je to dejanje nedélno,
čeprav se tresejo kot pijani
za proizvajati zvok, s skoki in pristani.

Z dinamiko,
po črtovju postavljeno kot keramiko,
ki le okrasi kuhínjo,
a ji daje dušo, da ni za svinjo!

Za grd prašiček umazan,
ki od kmetov je pokazan,
ki bo grd in smrdeč.

A od srcá lep in dišeč,
tako kot je glasba, in zato zafrkancija je preč, in tako kot note,
ki skačejo v srcu, srcé sélno.

*

Ki skačejo v srcu, srcé sélno
ki čeprav zaljubljeno ali delno,
včrpa note, ki ga pobožajo in mu podarijo
svojo lepoto, domačo kot žep in staro kot kmetijo.

Tudi če čudno se zdi,
te packe ti sežejo v srcé,
in vest veselo diši,
Da si ti spremeni najljubše pesmi ime.

Kapljica krvi glasbenika se ulije v tvojí,
kaplicja tvoje slave se ulije v svojí,
v katerem je glasba med vladarjí.

V katerem je glasba med vladarji,
med carji,
v katerem je glasba med vladarji …

*

V katerem je glasba med vladarji,
kajti od lepote spada med carji,
ki prevladujejo nad mornarji,
nad morji, nad srci, nad dušami, nad kolesarji.

V morju glasbe, v stalnem valovju,
na črtovju, ki je po cvetovju,
z začetnimi ključi in taktovskimi načini
se valijo od veselja tudi domačini.

V morju prezlatem,
v skalovju, skalovje neznaten
v cvetovju nepoznatem…

V Sahari, kjer je grad,
je med vladarji,
med duševnimi presvetlimi carji.

*

Ki izražajo dušo igralca,
podobrijo srce zemeljskega prebivalca,
izpusté v poslušalce veselje,
ki približa vse želje.

Packaraji na notnem črtovju
ki kot po valovju,
se višajo, nižajo, ustavljajo, pohitrijo,
a z nobeno škodljivo umazanijo.

Čuti se valove, čuti se valove,
ki začenjajo leteti kot sove,
v temni noči!!!!

Čuti se jih, čuti se jih,
prihajajo prepihi,
ki ustvarijo sami dušo poslušalca.

*

Ki ustvarijo sami dušo poslušalca,
ta nevidna letalca,
ki pristanejo na žile
in ustvarijo nove sile.

Tatu in lopovu ter ubijalcu
položi grehe na naslanjalcu,
odpre mu srce in spremeni dušo,
in med grehi ustvari sušo.

Glasba je lepa, grda, vesela in zafrkantska,
žalostna, pomirjajoča,
in z instrumentom ali glasom, živahna in uspavajoča.

Glasbe nežne, trde, močne, šibke, sanjska,
krščanske, poganske, Mozartove, zmota, strast
ji dajo gnoj za rast.

*

Ji dajo gnoj za rast
duši, glasbi; to je strast,
to so pesniki in glasbení
ki so v glasbi visoki kot zvoniki.

ko bodo dan in noč že ista stvar,
bo previsoki, zlati car
sama glasba, tolažba,
za revne in bogate, tolažba.

Saj glasba romantíčna,
povezuje vse, vse, prav vse,
vse, vse, prav ki je.

ena stvar vesela, žalostna, sveta, temná
močna, šibka, ki tuli in šepetá.
ena stvar, ki ni past, a strast.

*

Med duševnimi presvetlimi carji
stoji glasba
poslušalci so na ladji, ki jo krmilijo mornarji,
ena duševna izobrazba.

Note, pavze, višaji, ključi,
vsak od teh zlo muči,
fraze, dinamika,
so od glasbene hiše keramika.

Piano upočasní tudi asteroide,
Crescendo pohitrí lenivce,
Ritardando počasi prisili šteti leta sivce.

a Forte piha, piha močno,
da vse pade sočnem skalovju,
v takem močnem vetrovju.

*

V takem močnem vetrovju,
da pade skalovje,
v odpihnjenem cvetovju,
da skače valovje.

Crescendo raste kot goba na dežju,
Accelerando teče nad zvočnem presežju,
da prsti se kot vihar vijejo po instrumentu, igrájo
da zvok postane últra, ušesa tavajo…

Note se razdirájo,
kot kapljice padájo,
po ničli tavájo!!!!!!!

Skale se valijo po gorovju,
skladba se konča, po vetrovju,-
v navidezno nekamnitem skalovju.

*

Ena stvar, ki ni past, a strast,
ena ki daje duši in telesu rast,
ki v duši ohranja mladost,
lepoto, krasost, gibčnost, dobrost.

Ena stvar, ki podarja smisel srca biti,
ki razveseljuje obupane, da so lačni siti,
da lakota izgine brez hrane,
da podari lepost in olepša tudi podgane.

In note, pavze, toni in zveni
postanejo rumeni kot listje jeseni
kot lutke in izdelki leseni.

In kar naenkrat se note oživijo,
in hodijo, lezejo, počasi na črtovje posvetijo
in po tem glasnem vetrovju, leni…

*

In po tem glasnem vetrovju, leni,
Ter po slanem morju, počasi, jeseni,
spomladi, poleti, pozimi plavajo
note, taktnice, pavze, končaj, tavajo.

Morje prepljujejo,
užitek sanjajo in spoštujejo,
in vse to, le nežive se zdeče packe, po notnem črtovju,
v izgubljenem cvetovju, v ravnem skalovju in valovju.

In te izgubljene packe po notnem črtovju,
ki sestavljajo dušo, ki postanejo del tebe,
in ti pomagajo, ko obupan si, ko te najbolj zebe.

In te packe, da ni brezdušnega seni,
da ni brezdušnega hrupa, pri meni, ki ga ustvarjajo, pri meni,
note, pavze, toni in zveni.

*

Note, pavze, toni in zveni,
oživijo dušo v meni,
jaz uživam med temi packami črnimi,
belimi, umazanimi, srebrnimi,

In kdor vidi dušo v teh celinkah in polovinkah
v teh predebelih Tinkah
In kdor dušo vidi v četrtinkah, osminkah in šestnajstinkah…,
v teh energičnih preludijih in uspavankah…

Vidi in gleda s srcem zlatim iz diamanta
čuti čustva astronavta,
na daljnem planetu, v daljni galaksiji,…

V miru, v paxi *,
ki zdaj veselo, veselo se pačijo, in se pačijo čeprav smisélno,
ki skačejo, zdeče se nesmisélno… .

*

Magistrale

V navidezno nekamnitem skalovju.
V navidezno nekamnitem skalovju
Stojé note, pavze in zveni po valovju
Ki izražajo dušo igralca,

Ki ustvarijo sami dušo poslušalca,
Ji dajo gnoj za rast,
Ena stvar, ki ni past, a strast,
In po tem glasnem vetrovju, leni,

Note, pavze, toni in zveni,
Ki skačejo, zdeče se nesmisélno,
Ki skačejo v srcu, srcé sélno,

V katerem je glasba med vladarji,
Med duševnimi presvetlimi carji,
V takem močnem vetrovju,…

Razlaga besede:

  • pomeni po latinsko »mir«
GLASBA (sonetni venec)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Pomakni se na vrh