3. Kategorija – Mlada vilenica

Teo Baraga
Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, 9. r

Ona je ta,
moja ljubezenska zgodba.
Bilo je tako,
da ko sem zagledal jo,
oko je videlo,
prelepo božje delo.
Pristopil sem do nje
in povedal, da prelepo je dekle.
Sedaj nič ni težko,
ko mislim le na njo.
Naredil bi vse,
da bi srečala ponovno se.
Pogrešam jo.
Mislim, da ona je ta,
ki razkriva moja čustva.
Prelepo je drevo, ki cveti,
prelepa si ti, ko zazreš se mi v oči.
Govorili so mi,
da ljubezni na daljavo ni.
Vendar jaz verjamem le,
da ljubezen lahko premaga vse.
Zato si le želim,
da je nikoli ne izgubim.

Andraž Fidel
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, SSI zdravstvena nega, 1. l

Ko te ranijo in razočarajo,
dvigni obraz,
ne govori, ne trudi se,
takim ni potreben dokaz.
Ne pokaži jim solza,
ker to je tisto,
kar jim najbolj prija.
Bodi tiho in se smej,
hraber in mil,
to je vrlina.
Ker ko jim zmanjka laži,
jih bo ubila
tvoja tišina.

Sanja Gajanović
Gimnazija Bežigrad, 2. l

Več milijard nas skupaj prebiva,
a vsak se za tujo masko skriva.
Zgodba vsakemu se šiva,
vsi upajo, da ostane živa.

Kot zvezde na nebu vsi različni
žal z željami nekateri presebični.
Želijo, da o njih bi govorili
in kot bogati po svetu bi hodili.

Ni para, ki bila si bi enaka,
in to ni nikakršna napaka.
Ni para, ki enaka bi bila,
četudi enojajčna dvojčka sta.

Oglej si nas v ogledalu,
da vsi različni smo, videl boš kmalu.
Vedi, da vsi smo enako vredni
a žal o tem kot Butalci nevedni.

Ni pomembno, če si
črn, bel
reven, bogat
ali koga imaš rad.

Pomembno je,
kaj v sebi nosiš,
kaj drugim daješ!
Je to sovraštvo, jeza in obup?
Ali želja, ljubezen in toplina?

Sam si izberi, kdo si in kaj si!
Ostali naj sami se odločijo,
lahko na pomoč ti priskočijo
ali v samoti solze točijo.

Mnenje drugih ne sme te streti,
a sprva sebe moraš sprejeti.
Srcu moraš prisluhniti,
in svoj jaz iz sebe puhniti.

Ne dovoli se spremeniti,
na željo drugih omejiti,
tistih, ki se ne marajo
in raje drugim kritiko podajajo.

Ne omejuj človeka zaradi nekdanjosti
ali drugačne zunanjosti.
Oceni ga po notranjosti
in sedanji vdanosti.

Ne sodi knjige po platnicah
in slike ne po skicah.
Ne išči cilja le v špicah,
najdeš ga tudi v nižinskih cvetlicah.

Ta pesem zagotovo ni šala,
zato Vas bo tudi ponoči gnala.
Nosi močno sporočilo,
ki nikoli ne bo gnilo.

Gašper Kastelic
Šolski center Postojna, Gimnazija Ilirska Bistrica, 3. l

Ptica pevcu pesem prišepne,
pevec prec pero pograbi,
pesem poznano po papirju piše.
Pevec pevcu pesem poje.
Pevec piše popoldne,
pero prešerno premika –
pesmi popolno podobo pokvari.
Pevec pevcu pesem poje.
Prime papir poleg pike poslednje,
pogleda popisano packarijo …
Pogled predzadnji prebada papir.
Pevec pevcu pesem poje.
Papir počasi pada,
počasi počasi
plamen požira papir.
Pevec pevcu pesem poje.

Jošt Polc
Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana-Šentvid, 3. l

Fant prot jezeru pohajkuje,
Janezovo veselo praznuje.
Ko stopi na mračni breg suh,
opazi dekle, bledo kakor duh.

Smeji se z obrazom prosojnim
lepotica z glasom opojnim.
Zaliva ji jezero mehke grudi,
fanta na bregu čarobno snubi.

Ko v globini s peruniko čara,
snubca v opojnosti očara.
Puščica mu je srce zadela,
strast mu v njem je vzbrstela.

Za jezersko devico on umira,
ne blato ne mrak ga ne ovira.
Zapusti močvirni breg daljni,
plava zanjo v vodici kalni.

A komaj v objem svoj ga zvabi,
nemočnemu vrat gol zagrabi.
Povleče ga v hladno jezêro,
stre mu srce Rusalk stotêro.

Kogar ljubezen neprava vodi,
naj spozna, da živi v zablodi.
Naj ne slepi ga ljubezni vrt,
kajti ta ga popelje v smrt.

Lara Mavrič
Prva gimnazija Maribor, 1. l

Tema,
soba,
vse že spi,
slišim morje,
ki tam nekje valovi.
Noč je tiha
kakor svet,
vidim pravljico,
v svojih očeh.
Sanje kakor plamen
se že iskrijo,
v mojo glavo
hitro bežijo.
Vendar mislim
še vedno lahko
samo na greh,
greh, ki viden je le
v njegovih očeh.

Nika Mravlja
OŠ Črni Vrh, 9. r

Lepo je v življenju imeti svoj cilj,
čeprav vodi do njega težka nas pot.
Je strma, kamnita, a tudi barvita,
na trenutek težko prehodna,
s trnjem obdana in ne pomaga zaščita.
Lepo je imeti v življenju upanje.
Modrina neba ti zasije v očeh,
v prahu pobereš srečo na tleh.
Upanje, da solza spere, kar slabega slutiš,
bolečino, ki tako boli, da je ne čutiš.
Lepo je v življenju imeti ljubezen,
ki kot bolezen znotraj razjeda telo.
Toplota v srcu obrača kolo,
vrti se in blesti kot ledena roža,
le droben dotik srce nam poboža.
Lepo je v življenju imeti vero.
Verjeti v ljudi je neskončna umetnost,
ki riše obraze, vrlina je spretnost.
Ob njih se z ljudmi trpeti učimo,
kdaj pa kdaj koga v gneči zgubimo,
iščemo sebe, izkušnje dobimo.
Lepo je v življenju imeti svobodo.
Pesem nam poje po utripu srca
in roke iztegnemo gor do neba.
Svoboda besed, znakovno omejena,
pesem ljubezni je s srcem dobljena.
Lepo je v življenju poslušati ptice,
nasmeh se nariše na žalostno lice.
Razumeti njih glas ustavi nam čas.
Slišati tiho melodijo ptic žvrgolenja,
čutiti v rokah hrepenenja življenja.
Lepo je v življenju gledati zvezde
in upreti oči v neskončno vesolje,
poleteti v sanjah čez zlato polje.
Pa vendar je treba ostati na tleh,
uživati v dobrih in slabih stvareh.
Lepo je v življenju doseči svoj cilj.
Ne tekaj do njega in ne hodi sam.
V dvoje je lepše in nič ni zaman.
Težava deli se vedno na pol,
polni se vreča, če dvojna je sreča.

Ledeja Remih

Ostani doma.
Ker veš, da ne moreš drugam.
Zdaj vsak dan imam TV prižgan.
Sobo vsak dan sesam,
razkužilo v roki imam.
Maske lovimo,
v roki pivo držimo.
V Italiji štala prava,
večja kot sosedova trava.
Mami enkrat na teden v trgovino gre,
pravi, da samo Bog ve, kje so pametni ljudje.
A jaz se ne zanimam za te gluparije,
važno, da imam telefon, da pišem bedarije.
Pouk poteka na daljavo,
jaz s postelje vstanem čisto poklapano.
Sestra mi teži, naj nalogo naredim,
a jaz za take reči čisto nič ne skrbim.
Ven ne smem hoditi,
notri moram ostati.
A jaz grem vseeno ven, ker vrt je treba prekopati.
Hladilnik sem že najmanj desetkrat odprl,
a nič nisem našel, zato sem ga tudi zaprl.
Število obolelih še kar narašča.
O, joj, epidemija, pa še kar ne ugaša.
Mami razkužuje vse povprek, to je že skoraj za umret.
Ljudje, lepo vas prosim, ostanite doma.
Vem, nerodna je ta karantena,
a drugače se ne da.
Zabave, prijatelji, počakali bodo,
Komaj čakam, da gram v šolo,
Da rešim probleme, negativne ocene.
Zato ostanite doma, bojte se koronavirusa.

Leontina Savičić
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, SSI zdravstvena nega, 1. l

venec iz lovora
tudi venec iz bodic
oba nesem

Iza Robavs
Gimnazija Celje-Center
4. l

Abstrakten in sprevržen.
Sistematičen in tuj.
Takšen sediš na kavarniškem stolu.

Buljiš v točko, ki te spominja
na vse, kar je, in nič.
Opit od svoje lastne melanholije
naslonjen upaš, da se bo točka zmanjšala.

Poskušaš razbirati slike, ki plešejo
pred tvojimi očmi.
Oranžen šal na stojalu,
v kotu črn razglašen klavir, polit s pivom,
na polici strgane brošure za dogodek,
ki si ga že zamudil.

Goltaš ignoranco.
Vztrajno kljubuješ gravitaciji,
lomiš si členke.

Ob viskiju ti je običajno lažje.
Ob vinu razmišljaš,
ob jegru otipavaš
in ob pivu opevaš mladost.

Se je še spomniš?
S prijateljem si šel na jezero in tam spal pod zvezdami.
obljubil si mu, da ne boš nikoli nikomur povedal.
Zdaj več ne govorita

Na vsakih deset minut stikaš po žepu
in zaman iščeš denarnico.
Denarnico, ki ti jo je pri peti pijači vzela mladoletnica,
s katero si se spogledoval.

Zgrbančen ter sumljiv.
Zlizan in oprijemljajoč
tistega kavarniškega stola.

Da se ti ne prevrne.
In z njim ti,
in z njim tista točka,
v kateri nekaj iščeš.

A moški za klavirjem se samo smeji.

Eva Šket
Gimnazija Celje – Center
2. l

Celo življenje sem gledal k tlom.
Tla – tam je delo!
Osredotoči se na delo!
Opravljaj svoje delo! Umaži si dlani in obraz in poplačan boš.
Vse, kar sem dobil, je bil kruh.
Ta brezokusna cenjena surovina.
A jaz bi okusil sladkobo.
Sit sem prežvekovanja.
Rad bi segel po višjem.
Poglej.
V zrak.
Med krošnje.
Tam rastejo češnje.
Zgoraj.
Tam je slajše.
Zorijo za nas, a jih nihče ne pobere.
Gnijejo zaradi nas, a nihče nič ne ukrene.
Vsi so osredotočeni na delo − k tlom.
Tako osredotočeni, da pozabijo na zgoraj.
Kako osamljeno mora biti.